Spoštovani!
V preteklih dneh so potihem in »kot vreče krompirja« prenesli posmrtne ostanke po vojni nedolžno pobitih domobrancev iz kontejnerjev Kočevju na Lipice pri Škofji Loki. To barbarstvo ste utemeljevali tudi s pieteto, ki smo jo nekateri župniki zahtevali v apelu, ki so ga napisali kolegi iz dekanij Kočevje in Črnomelj, in ga naslovili na Vlado RS dne 1. junija 2024.
Tam je jasno zapisano, da želimo duhovniki in svojci imeti dostop do začasnega prostora, kjer so posmrtni ostanki žrtev iz Macesnove gorice na povsem neprimeren način čakali svojega pokopa. Poleg tega je je bilo v apelu jasno zapisano, da bi moral prostor tega čakanja (kontejner) krasiti križ in napis zakaj se tako barbarstvo dopušča (ker župan v Ljubljani na totalitaren način »ne dovoli«, da bi bili tam pokopani!). Nič od tega se ni zgodilo, le eno slabo stanje ste zamenjali za še enega enako slabega. V nasprotju z voljo domačih in vseh, ki zagovarjajo te, ki so jim po vojni vzeli življenje, dostojanstvo in glas, ste jih dali prenesti kakor krompir v vrečah in povsem brez vsakega odnosa, nepietetno in barbarsko ste njihove posmrtne ostanke odložili na neprimerno mesto, ki je povrhu opremljeno še z lažnivim napisom, saj niso bili žrtve vojne, temveč revolucionarnega nasilja med in po vojni in tudi križa ni, ki je znamenje njihove in naše vere.
Nič torej ne pomagajo pogovori, nič dana beseda, nič deklarativne izjave o spravi in človeškem dostojanstvu. Še vedno govori moč in nasilje revolucije, ki nam je prinesla toliko gorja. Še več, tudi v tej zadevi se vabijo k mizi, kjer se odloča o pokopu, one, ki zastopajo njihove morilce. Kje v človeškem svetu imajo zastopniki morilcev glavno in odločujočo besedo o pokopu njihovih žrtev? Tam, kjer bi morali biti tiho in pokazati nekaj skesanosti, pri nas še vedno ravnamo kakor v davnem maju 1945, z istim sovraštvom in enakimi metodami.
Zato izjavljam, da vam ne dovolim, da bi se sklicevali na apel, ki sem ga podpisal tudi sam. S tem, da ste prenos naredili na lastno pest in v nasprotju z vsakršno željo domačih in duhovnikov podpisnikov, ste pokazali, da še naprej vzdržujete in ohranjate revolucionarno ateistično sovraštvo do Slovencev in lastnega naroda.
Še vedno torej čakamo, da se bomo kot narod vrnili v kulturni evropski svet, ki je zaznamovan z ljubeznijo do lastnega in spoštovanjem do drugih.
Andrej M. Poznič