Predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar je sklicala predstavnike žrtev, pristojnih organizacij in politike na pogovor o pokopu revolucionarnih žrtev (Romov in izkopanih iz brezna Macesnove gorice), da bi, kot je zapisala v sporočilu za javnost, »skupaj našli rešitev za pieteten pokop žrtev vojnega nasilja in povojnih pobojev.« Pogovori bodo še potekali v okviru politike in pristojnih ustanov, a  prav je, da o tem Slovenci in vsi državljani ob 80. letnici odkrito in javno spregovorimo, da bomo podprli odgovorne, da dostojno pokopljejo nedolžne žrtve. Pieteten pokop in spomin žrtev revolucije in vojne bom umaknil breme razkola države in naroda. Sicer se zdi, da glede nujnosti pokopa vlada soglasje. Če je tako, potem ne bi smel biti problem kraj pokopa. Stroka in izvajalci ne vidijo težav pokopa na Žalah v Ljubljani. Tam so pokopani tudi pripadnike nemških in italijanskih enot, ki so v imenu nacizma in fašizma zatirali naš narod. So naši Slovenci manj vredno kot oni? A ne glede na to: Praviloma so civilizirani ljudje mrtve dostojno pokopavali. Zdaj nismo v kakih izrednih razmerah, imamo demokratično državo, spoštujemo človekove pravice in dostojanstvo človeka, žrtve pa so izvensodno pomorjeni Romi in pripadniki slovenske domobranske vojske. Kot vsakemu drugemu umrlemu jim torej, po človeškem dostojanstvu, mednarodnih pravilih in človeškem izročilu pripada nujen grob. Člani strokovne komisije, ki se ukvarja s prikritimi grobišči, menijo, da se je slovenska država doslej mačehovsko obnašala do človeškega dostojanstva in ustrezne rehabilitacije ter dostojnega pokopa teh žrtev. V skrbi zanje smo se zato že pred petimi leti obrnili na OZN za ČP. Toliko bolj zaskrbljuje in čudi, da ljudje, ki niso bili udeleženi v NOB, nasprotujejo dostojnemu pokopu v Ljubljani, čeprav ga zagovarja stroka in večina svojcev žrtev. Ali stališče stroke in svojcev nič ne šteje? Čemu spet ponujati nekaj začasnega – kot se je zgodilo  z žrtvami Hude Jame? Spoštovani ljudje, ali zmoremo  toliko človeškega čuta in poguma, da skladno z javnim priznanjem večine, da so bili po nedolžnem pomorjeni, sprejmemo tudi rešilno odločitev  za spravo med nami? Kot je dejal sorodnik pobitega, ki so ga dostojno pokopali, s pokopom se je vrnil mir vanj in v družino. Saj vendar želimo živeti spravljeni in v medsebojnem spoštovanju in spravi, ker imamo svojo demokratično državo Slovenijo. Tako bomo mrtvim ter sebi in drugim podarili spravo in mir. Prosim pristojne, da skupaj opravimo to državniško in narodno dolžnost.

Janez Juhant, predsednik društva Združeni ob Lipi sprave